Ko je navdušeno in skritih-trikov-željna publika mojstra spletnega “trolanja” prosila za magični recept uspeha, je slednji odgovoril “Ne posnemajte nas!”.
Ryanair je ena od najbolj prepoznavnih irskih blagovnih znamk. Njena vrednost je ocenjena na 2,1 milijarde EUR. Je ena od najbolj osovraženih znamk. Ryainair je letalski prevoznik, ki na leto prepelje največ potnikov v Evropi. Gre za nizko-cenovno podjetje, z daleč najvišjo stopnjo dobičkonosnosti med vsemi letalskimi prevozniki v Evropi. V zadnjih desetih letih se je vrednost njegove blagovne znamke podeseterila.
Ključ uspeha? Skoraj 90 odstotkov potrošnikov pravi, da je pristnost znamke ključni dejavnik, ko se odločajo, ali določeno znamko podpirajo oziroma jo imajo radi, poudarjajo raziskave. Dosledno upravljanje in predstavitev (verbalna ali vizualna) znamke poveča njene prihodke za 33 odstotkov. V obdobju pristnosti morajo biti blagovne znamke resnične, če se želijo povezati s svojimi kupci.
»Naša enota (op. Ryanairov oddelek za komuniciranje na družbenih omrežjih) temelji na izvršnem direktorju, ki je bil več let prvi obraz našega marketinga. Ker je bil zelo prebojen, je vplival na to, kako v celotnem marketingu že več let govorimo in pišemo. To, kar imamo zapisano v DNK, smo nato zgolj preoblikovali, da je zdaj bolj družbeno prijazno.«
Ryanair – O’Leary. Apple – Jobs. Starbucks - Schultz. Nike – Knight. Body Shop – Roddick. Patagonia – Chouinard. Kaj pa, ko tega temelja več ni?
Raziskava Authenticy Gap, ki pojem avtentičnosti blagovnih znamk preučuje že skoraj desetletje, je v postpandemičnem obdobju zaznala pomembno spremembo. Globalna pandemija je zmotila in izzivala vsak vidik našega življenja ter sprožila temeljni premik v tem, kako podjetja komunicirajo ter kako se blagovne znamke odzivajo na temeljna in vprašanja. Vprašanja raznolikosti, kapitala in vključenosti in odnosa do družbeno pomembnih vprašanj so se premaknila v jedro tega, kdo so blagovne znamke in kaj cenijo. Odnos do družbenih tem je postal pomemben gradnik ugleda in uspeha znamk in posledično podjetij.
»Številne znamke poskušajo delati podobne stvari. Zdaj se ustvarja prepričanje, da uspeh zagotavljajo maskote, ki plešejo. Vsi delajo svoje maskote, vendar pa to ne pomeni, da so uspešni. Kaže na to, da ne razmišljajo o tem, kaj storiti, da bi rešili težavo. Vedno se lahko vprašaš, zakaj si sploh tukaj in kaj želiš rešiti,« navrže energični Irec.
Študija kažejo, da samo eden od 25 ali 4 odstotki posameznikov dejansko spregovori, ko so priča nečemu nenavadnemu oziroma je pripravljenih spregovoriti na družbeno pereče teme. Si upajo to vlogo prevzeti blagovne znamke? Je pričakovati, da bo njihov delež med blagovnimi znamkami višji kot v populaciji?
Viri:
Comentarios